S T A T U T
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OBMOČNO ZDRUŽENJE SLOVENSKA BISTRICA
Na podlagi 4. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 64/11), na podlagi 1. in 2. člena Zakona o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS št. 7/93, 79/10), določil Zakona o humanitarnih organizacijah in na podlagi 13. člena Statuta Rdečega križa Slovenije je Zbor članov Rdečega križa Slovenije - Območno združenje Slovenska Bistrica na svojem zasedanju dne 15. 05. 2013 (15. 10. 2013) sprejel
STATUT
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OBMOČNO ZDRUŽENJE SLOVENSKA BISTRICA
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Slovenska Bistrica (v nadaljevanju RKS – OZ) je samostojna, neodvisna, nevladna, humanitarna, nepridobitna in prostovoljna organizacija, ki na območju Upravne enote Slovenska Bistrica, občin: Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole, deluje v skladu z Zakonom o društvih, Zakonom o prostovoljstvu, Zakonom o Rdečem križu Slovenije, z Ženevskimi konvencijami iz leta 1949 in dopolnilnimi protokoli k Ženevskim konvencijam, s Statutom in z Resolucijami Gibanja, s pravnim redom Republike Slovenije, s strategijami delovanja na nacionalnem nivoju Republike Slovenije, v skladu s Statutom Rdečega križa Slovenije – Zveze združenj (v nadaljevanju: RKS) in s tem Statutom.
TEMELJNA NAČELA RKS – OZ
2. člen
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Slovenska Bistrica deluje po naslednjih temeljnih načelih Gobanja:
HUMANOST
Mednarodno Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca, rojeno iz želje, da bi brez razlikovanja pomagalo ranjencem na bojišču, si v mednarodnem in nacionalnem okviru prizadeva preprečevati in lajšati človeško trpljenje, kjerkoli naleti nanj. Varovati želi življenje in zdravje ter zagotavljati spoštovanje človeškega bitja. Spodbuja medsebojno razumevanje, prijateljstvo, sodelovanje in trajen mir med vsemi narodi.
NEPRISTRANSKOST
Gibanje ne razlikuje ljudi po narodnosti, rasi, verskem prepričanju, družbenem razredu ali političnem mnenju. Prizadeva si, da bi blažilo trpljenje posameznikov, pri čemer ga vodijo potrebe prizadetih ljudi, med katerimi daje prednost najnujnejšim primerom nesreče.
NEVTRALNOST
Da bi ohranilo zaupanje vseh, se Gibanje nikoli ne sme niti postaviti na nobeno od sovražnih si strani niti zaplesti v politična, rasna, verska ali ideološka nasprotja.
NEODVISNOST
Združenje je neodvisno. Nacionalna društva, ki sicer pomagajo človekoljubnim službam svojih vlad vselej v skladu z zakoni svojih držav, morajo vedno ohraniti tudi svojo samostojnost, tako da lahko v vsakem trenutku ukrepajo po načelih Gibanja.
PROSTOVOLJNOST
Združenje je prostovoljno gibanje za pomoč in solidarnost, ki ga ne žene želja po dobičku.
ENOTNOST
V vsaki državi je lahko le en sam Rdeči križ ali Rdeči polmesec, ki pa mora biti odprt za vse. Njegova človekoljubna dejavnost mora obsegati celotno državno ozemlje.
UNIVERZALNOST
Mednarodno Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca, v katerem imajo vsa društva enak status, enake odgovornosti in dolžnosti ter si vzajemno pomagajo, je razširjeno po vsem svetu.
Ta načela morajo upoštevati in uresničevati organi Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja, njihovi člani ter zaposleni, drugi sodelavci in prostovoljci Rdečega križa in s tem varovati ugled RKS.
III. STATUSNE DOLOČBE
3. člen
Ime, sedež združenja in pravni položaj
Ime organizacije: Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Slovenska Bistrica
Skrajšano ime: RKS – Območno združenje Slovenska Bistrica
Kratica: RKS - OZ Slovenska Bistrica
Sedež: Partizanska ul. 21, Slovenska Bistrica
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Slovenska Bistrica je pravna oseba zasebnega prava.
4. člen
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: RKS - OZ) odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Za zakonito poslovanje RKS - OZ odgovarja predsednik RKS - OZ, ki je tudi zastopnik RKS - OZ.
5. člen
RKS - OZ skupaj z drugimi Območnimi združenji sestavlja Rdeči križ Slovenije - Zvezo združenj.
6. člen
Simbola sta zastava RK in znak RK.
RKS - OZ uporablja zastavo, znak in druge oznake RKS.
7. člen
Žig
Žig RKS - OZ je okrogle oblike, v velikosti premera 3 cm, v katerem je besedilo Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Slovenska Bistrica. V sredini štampiljke je znak Rdečega križa.
CILJI IN NALOGE RKS – OZ
8. člen
RKS - OZ uresničuje na svojem območju cilje in naloge RKS, določene z Zakonom o RKS, Statutom RKS in s tem Statutom. V ta namen sprejema letni program dela in smernice srednjeročnega razvoja.
9. člen
RKS - OZ pomaga pri preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja ljudi, ter zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic, posebno med oboroženimi spopadi in drugimi izrednimi stanji ter opravlja druge naloge določene z Zakonom o Rdečem križu Slovenije, s Statutom RKS in tem Statutom. RKS - OZ pri svojem delovanju deluje popolnoma nepristransko, ne glede na nacionalnost, raso, spol, vero, jezik, razred ali etnično pripadnost.
10. člen
RKS - OZ svoje cilje uresničuje zlasti z opravljanjem naslednjih nalog:
seznanja javnost z mednarodnim humanitarnim pravom, širi in uresničuje načela Gibanja ter aktivira svoje člane v prizadevanjih za uresničevanje mednarodne solidarnosti, za prijateljstvo med narodi, za mir v svetu;
sodeluje s pristojnimi državnimi in lokalnimi organi, z zavodi in drugimi organizacijami v aktivnostih za varovanje zdravja, za zdrav način življenja in varstvo naravnega okolja;
RKS - OZ ozavešča in motivira ljudi za darovanje krvi, delov človeškega telesa in organizira krvodajalske akcije ter daje pobude za nadaljnji razvoj in napredek krvodajalstva;
organizira in izvaja preventivno zdravstveno dejavnost ter letovanje;
sodeluje pri izvajanju socialne in preventivne zdravstvene pomoči ljudem, prizadetim od naravnih nesreč, epidemij ali drugih večjih nesreč, in socialno ogroženim osebam in družinam ter v ta namen organizira solidarnostne akcije in skrbi za razdeljevanje pomoči;
sodeluje s pristojnimi organi v pripravah za izvajanje preventivne zdravstvene in socialne pomoči ljudem v primeru oboroženih spopadov, aktivno sodeluje pri laični prvi pomoči, pri izvajanju socialne pomoči in drugih obveznosti, ki izhajajo iz Ženevskih konvencij o zaščiti žrtev vojne in iz dopolnilnih protokolov;
organizira hrambo in razporeja pomoč, ki jo dobi od nacionalnih organizacij Rdečega križa, drugih organizacij in posameznih darovalcev, ter organizira zbiranje pomoči v Republiki Sloveniji za mednarodno pomoč in jo preko RKS pošilja v tujino;
sodeluje pri vzgojno-izobraževalni dejavnosti otrok in mladine za uveljavljanje temeljnih načel mednarodnega Gibanja Rdečega križa in skrbi za njihovo vključevanje v dejavnost organizacij Rdečega križa;
organizira informativno, propagandno in založniško dejavnost za uresničevanje svojega temeljnega poslanstva;
sodeluje in izvaja naloge v sistemu zaščite, reševanja in pomoči;
organizira in izvaja tečaje in izpite prve pomoči.
RKS - OZ namenja posebno skrb mladim, predvsem v smislu spoštovanja temeljnih načel Gibanja, skrbi za angažiranost in organiziranost mladih v okviru RKS ter s tem skrbi tudi za kontinuiteto delovanja RK v Sloveniji.
11. člen
Za doseganje namena in ciljev RKS - OZ lahko RKS - OZ ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti, razen za javna pooblastila, drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.
Za izvajanje dejavnosti, ki je najožje povezana s cilji in nalogami RKS - OZ lahko ustanovi ustanovo, zavod ali invalidsko podjetje.
O ustanovitvi gospodarske družbe, ustanove, zavoda ali invalidskega podjetja odloča Zbor članov RKS - OZ na predlog Območnega odbora RKS - OZ.
RKS usmerja in usklajuje delo Območnih združenj ter jim nudi strokovno pomoč pri izvajanju nalog, ki jih izvajajo kot javno pooblastilo, programov, projektov in nalog nacionalnega pomena za RKS in drugih skupnih nalog RKS.
RKS - OZ lahko v okviru temeljnega humanitarnega namena ter ciljev in nalog, opredeljenih z Zakonom in s tem Statutom, zaradi racionalnega in ekonomičnega upravljanja s svojim premoženjem, opravlja druge dejavnosti. Pridobitna dejavnost ne sme predstavljati pretežne dejavnosti RKS - OZ, presežek prihodkov nad odhodki pa RKS - OZ uporabi za uresničevanje osnovnega namena ter ciljev RKS - OZ ter za opravljanje humanitarne dejavnosti RKS - OZ.
12. člen
RKS - OZ kot javno pooblastilo opravlja naslednje naloge:
organizira usposabljanje osebja za opravljanje nalog, ki jih določajo Ženevske konvencije;
izvaja naloge v zvezi z obveščanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za žrtvami oboroženih spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah;
izvaja akcije za pridobivanje krvodajalcev in organizira krvodajalske akcije;
organizira in izvaja tečaje in izpite iz prve pomoči;
organizira in usposablja enote za prvo pomoč;
opravlja postopke vpisa kandidatov za darovanje organov in tkiv za Slovenija Transplant;
izvaja ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah ter oboroženih spopadih;
izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih ogroženih ljudi ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi.
O vseh dejstvih iz prejšnjega odstavka izdaja RKS - OZ potrdila in javne listine.
13. člen
Povezovanje RKS - OZ
RKS - OZ je član RKS.
RKS - OZ sodeluje z ostalimi RKS - OZ na nivoju občin, pokrajine ali regije pri oblikovanju skupnih stališč ali predlogov. Sodelovanje z drugimi RKS - OZ v regiji RKS - OZ in v pokrajini je oblika in metoda dela RKS - OZ.
14. člen
RKS - OZ ima kot član RKS naslednje pravice:
da preko svojih zastopnikov sodeluje pri delu in odločanju organov v RKS;
da preko svojih zastopnikov voli in razrešuje člane organov RKS;
da daje pobude in sodeluje pri pripravi, sprejemanju in uresničevanju programov, projektov in nalog nacionalnega pomena za RKS in drugih skupnih nalog RKS;
da na podlagi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med RKS - OZ in RKS izvaja programske naloge in projekte nacionalnega pomena;
da predstavi RKS problematiko svojega delovanja in daje predloge za njeno reševanje;
da od RKS zahteva mnenja, stališča, pojasnila ter pomoč glede posameznih vprašanjih s področja dejavnosti RKS - OZ;
da v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije izvaja naloge javnega pooblastila in za izvajanje le-teh prejme od RKS finančna sredstva na osnovi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med RKS - OZ in RKS v skladu z letnim finančnim načrtom RKS in RKS OZ;
da predlaga organom RKS izvrševanje določenih programov, projektov, nalog in izvajanje akcij, ki so v skladu s smernicami Zbora članov, s tem Statutom in z letnim programom dela RKS;
da je seznanjen z delom organov RKS, tako da mu RKS redno posreduje zapisnike sej Zbora članov RKS, glavnega odbora in Nadzornega odbora;
da vlaga pobude zoper sklepe Glavnega odbora in Nadzornega odbora ter pritožbe zoper sklepe Častnega razsodišča RKS.
15. člen
RKS - OZ ima kot član RKS naslednje dolžnosti:
da ima Statut usklajen s Statutom RKS;
da spoštuje Statut, druge splošne akte RKS, sklepe in smernice Zbora članov RKS in organov RKS;
da deluje v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in z vsemi odločitvami, sprejetimi na statutarnih sejah Gibanja;
da s svojim delom aktivno prispeva k uresničevanju namenov in ciljev ter k izvajanju nalog RKS;
da pravočasno izvaja lastni program dela in naloge, ki jih v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije izvaja kot javno pooblastilo, programe, projekte in naloge nacionalnega pomena za RKS in druge skupne naloge RKS, dogovorjene s pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih med RKS - OZ in RKS;
da tekoče vodi zbirke podatkov v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije;
da redno izpolnjuje finančne in druge dogovorjene obveznosti do RKS;
da se udeležuje sestankov, izobraževanj in drugih aktivnosti, ki jih zaradi učinkovitega izpolnjevanja namena, ciljev in nalog RKS organizira RKS;
da daje RKS informacije, ki so potrebne za opravljanje programov, projektov in nalog nacionalnega pomena za RKS in drugih skupnih nalog RKS;
da seznanja RKS s svojim delom, tako da mu redno posreduje Letna poročila o delu, Letni program dela in ostala poročila, ki so vezana na razdeljevanje sredstev.
ČLANI RKS
16. člen
Člani RKS (v nadaljevanju člani) so redni, mladi, podporni in častni člani.
Redni član je lahko vsak prebivalec RS ne glede na raso, spol, versko prepričanje, jezik, narodnost in politično prepričanje, ki je organiziran v RKS - OZ ter plačuje članarino. Redni član RKS - OZ postane, ko podpiše pristopno izjavo o članstvu v RKS in da se strinja s temeljnim aktom RKS - OZ. Redni član lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuj državljan, ne glede na kraj bivanja.
Podporni član je oseba, ki plačuje letno članarino.
Častni član je oseba, kateri je ta naslov zaradi izjemnega prispevka v delovanju združenja RKS podelil Zbor članov RKS - OZ ali glavni odbor RKS na predlog RKS - OZ.
Mladi član RK je oseba, ki pod enakimi pogoji lahko postane član združenja in je mladoletnik, star od 6 do 15 let. Mladi člani delujejo v krožkih in drugih oblikah dejavnosti RK. Mladoletni člani združenja imajo enake pravice in dolžnosti kot ostali člani, ne morejo pa odločati in biti izvoljeni v organe združenja. Pristopno izjavo podpiše zakoniti zastopnik.
Člani RK prejmejo člansko izkaznico, katere vsebino in obliko določi RKS.
17. člen
Pravice in dolžnosti članov
Pravice:
enakopravno sodelujejo pri delu RKS - OZ in v njegovih organih;
volijo in so izvoljeni v organe RKS - OZ in RKS;
so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem;
dajejo predloge in vprašanja organom RKS – OZ;
imajo pravico do pritožbe zoper odločitve organov RKS – OZ;
sprejemajo nagrade, priznanja in pohvale za delo in dosežene uspehe.
Dolžnosti:
z osebnim prizadevanjem prispevajo k uresničevanju delovnega programa in ciljev RKS - OZ in RKS;
redno plačujejo članarino;
spoštujejo Statut in druge akte ter sklepe organov RKS – OZ;
s svojim vedenjem ohranjajo ugled in veljavo RKS - OZ in RKS;
vestno upravljajo in odgovorno ravnajo z sredstvi RKS – OZ.
18. člen
Članstvo v RKS - OZ preneha:
z izstopom;
s prenehanjem delovanja RKS-OZ;
z izključitvijo.
Član lahko kadarkoli izstopi iz članstva RK in v ta namen KO RK posreduje pisno izstopno izjavo.
Člana RK se lahko izključi iz RKS - OZ, če ne plača članarine v obdobju zadnjih dveh let.
Član RK je lahko izključen na podlagi odločitve Častnega razsodišča, če krši določila Statuta RKS - OZ ali RKS, s svojim ravnanjem deluje v nasprotju z nameni RKS ali škoduje ugledu RKS - OZ ali RKS. Prizadeti član ima pravico do pritožbe na Območni odbor, nato pa na Zbor članov RKS - OZ.
ORGANI RKS - OZ
19. člen
Organi RKS - OZ so:
Zbor članov
Območni odbor
Nadzorni odbor
Častno razsodišče
Zbor članov RKS - OZ
20. člen
Zbor članov RKS - OZ je najvišji organ RKS - OZ in voli svoje organe. Zbor članov sestavljajo Krajevne organizacije Rdečega križa (v nadaljevanju KO RK), ki so vpisane v register KO RK. Vsaka KO RK ima po enega zastopnika.
21. člen
Zbor članov RKS - OZ se sestane na rednih in izrednih sejah. Redno sejo Zbora članov skliče Območni odbor enkrat letno, praviloma v roku 90 dni po končanem koledarskem letu. Za sklic je odgovoren predsednik RKS - OZ. Redna seja Zbora članov se skliče v roku 15 dni pred dnevom zasedanja Zbora članov. Skupaj s sklicem je treba poslati tudi gradivo. Redni Zbor članov RKS - OZ mora biti sklican pred redno sejo Zbora članov RKS.
Izredni Zbor članov se skliče po potrebi. Pobudo za sklic izredne seje lahko poda Območni odbor, Nadzorni odbor ali najmanj 1/3 KO RK. Predsednik skliče Zbor članov in pošlje gradivo z dnevnim redom najmanj 8 dni pred dnevom, za katerega je sklicana. Predsednik je dolžan sklicati izredni Zbor članov najkasneje v roku enega meseca od prejete pobude. V nasprotnem primeru jo lahko v nadaljnjih 15 dneh skliče pobudnik. Na izrednem Zboru članov se odloča samo o zadevah, za katere je bil sklican.
Vodenje in volitve na Zboru članov RKS - OZ
22. člen
Zasedanje Zbora članov RKS - OZ prične predsednik RKS - OZ in v sprejem predlaga poslovnik, s katerim določi potek zasedanja in način zasedanja (volitev) organov Zbora članov in predlaga v izvolitev predsedstvo Zbora članov, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana.
Delovno predsedstvo predlaga v izvolitev še: zapisnikarja, verifikacijsko komisijo in dva overovatelja zapisnika, ob volitvah še volilno komisijo in druge delovne organe.
Delovno predsedstvo vodi sejo Zbora članov, oblikuje predloge sklepov in jih daje na glasovanje. Ugotavlja izide glasovanja in predlaga druga proceduralna pravila glede vodenja Zbora članov.
V volilnem letu Kandidacijska komisija predlaga kandidatno listo za organe, ki se volijo. Po končani razpravi na seji Zbora članov se sprejme sklep o javnem ali tajnem glasovanju. Volilna komisija pripravi in vodi volitve ter objavi rezultate volitev.
Sprejemanje sklepov Zbora članov
23. člen
Zbor članov RKS - OZ je sklepčen, če je prisotna več kot polovica vseh zastopnikov. Če se ugotovi, da Zbor članov ob sklicu ni sklepčen, se seja preloži za trideset minut in se nato nadaljuje, če je navzoča vsaj tretjina vseh zastopnikov. Ob tako zmanjšani udeležbi se Zbor članov ne more nadaljevati v preloženem terminu, če je na dnevnem redu predlog sprememb Statuta ali predlog prenehanja delovanja RKS - OZ.
V vabilu za sklic Zbora članov se izrecno napiše opozorilo na določbo iz prejšnjega odstavka.
Mladoletni člani združenja ne morejo biti zastopniki Krajevnih organizacij Rdečega križa na Zboru članov RKS - OZ.
Sklepe se sprejema z večino glasov navzočih zastopnikov, razen če gre za sklepe o spremembi Statuta ali prenehanju delovanja RKS - OZ, ki jih mora sprejeti z dvema tretjinama glasov prisotnih zastopnikov s pravico glasovanja. Glasovanje na Zboru članov je javno, razen če Zbor članov ne odloči, da je glasovanje tajno.
Zbor članov lahko na redni ali izredni seji razreši katerikoli organ ali člana organa pred potekom mandata, če le-ta ne deluje v skladu s tem Statutom in veljavnimi predpisi.
O poteku Zbora članov se vodi zapisnik.
24. člen
Zbor članov RKS - OZ ima naslednje pristojnosti:
verificira pooblastila zastopnikov;
sprejme Poslovnik o delovanju Zbora članov;
sprejema Statut RKS - OZ in njegove spremembe;
razpravlja o delu in poročilih Območnega odbora, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča ter sprejema sklepe o poročilih;
sprejema letni program dela RKS - OZ;
sprejema srednjeročne programske usmeritve;
sprejema usmeritve za delo RKS - OZ;
sprejme vsebinsko in finančno poročilo o poslovanju RKS - OZ in finančni načrt RKS - OZ;
voli in razrešuje organe RKS – OZ: predsednika RKS – OZ po predhodnem mnenju RKS, podpredsednika RKS - OZ, predsednika Nadzornega odbora in Častnega razsodišča, člane Območnega odbora, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča;
imenuje in razrešuje sekretarja RKS - OZ po predhodnem mnenju RKS;
imenuje zastopnika za sejo Zbora članov RKS;
sprejema akte RKS - OZ, v kolikor niso preneseni na Območni odbor;
predlaga in potrdi ustanovitev KO RK;
imenuje častne člane;
odloča o nakupu in odtujitvi nepremičnin;
odloča o prenehanju delovanja RKS - OZ;
odločanje o pobudah zoper sklepe Območnega odbora in Nadzornega odbora ter za odločanje o pritožbah zoper sklepe Častnega razsodišča;
opravljanje drugih nalog v skladu s tem Statutom, Statutom RKS in drugimi splošnimi akti RKS, izdanimi na njegovi podlagi;
razpravlja o gradivu in predlogih sklepov za generalni Zbor članov RKS, zavzema stališča glede glasovanja, ki so za zastopnika RKS - OZ na seji generalnega Zbora članov, obvezujoča;
odloča o drugih pomembnejših vprašanjih, ki zadevajo RKS - OZ.
25. člen
Mandat predsednika, podpredsednika, predsednika Nadzornega odbora in Častnega razsodišča, članov organov in komisij RKS - OZ je 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ dve zaporedni mandati dobi. Predsednik RKS – OZ je lahko izvoljen večkrat, če svoje delo dobro opravlja. Predsednik RKS - OZ je istočasno predsednik Območnega odbora RKS - OZ.
Območni odbor RKS – OZ
26. člen
Območni odbor RKS - OZ je organ vodenja RKS - OZ, ki v okviru sklepov, smernic in programa dela RKS - OZ, ki jih sprejme Zbor članov RKS - OZ izvršuje vsa pooblastila, potrebna za uresničevanje nalog in ciljev RKS - OZ.
Območni odbor ima naslednje pristojnosti:
izvaja sklepe Zbora članov RKS - OZ in organov RKS;
usmerja delo KO RK in jim pomaga pri delu;
izvoli člane komisij in določi obseg in način delovanja delovnih teles;
lahko imenuje Komisijo za priznanja, Komisijo za krvodajalstvo, Komisijo za socialno dejavnost in Statutarno komisijo ter druge komisije v skladu s programom dela;
izvoli upravni odbor;
obravnava letni program dela RKS - OZ in ga predlaga Zboru članov v sprejem;
imenuje predsednika in člane Kandidacijske komisije in kandidacijska pravila;
v roku enega meseca po redni seji Zbora članov RKS - OZ uskladi letni načrt dela z letnim načrtom dela RKS in s sklepi Zbora članov RKS - OZ;
obravnava vsebinsko in finančno Poročilo o delu RKS - OZ ter ga predlaga Zboru članov v sprejem;
skrbi za izpolnjevanje vseh dolžnosti in uveljavljanje pravic, ki jih ima RKS - OZ kot član RKS;
skrbi za učinkovito izvedbo letnega programa dela RKS - OZ;
skrbi za materialno finančno poslovanje in sredstva RKS - OZ ter KO RK;
sprejema splošne akte RKS - OZ;
potrjuje vsebino pogodbe o zaposlitvi za sekretarja, ki jo v imenu Območnega odbora podpiše predsednik RKS - OZ;
sprejema izvedbene akte s področja organizacije in delovnih razmerij zaposlenih v skladu z internimi akti;
določa o nakupu in odtujitvi premičnin,
določi višino sredstev, do katere sekretar RKS - OZ samostojno sprejema odločitve o njihovi uporabi;
opravlja naloge v zvezi z evidenco članstva;
izvaja druga pooblastila in naloge, ki mu jih določa ta Statut, sklepi Zbor članov RKS - OZ in sklepi organov RKS.
Za delo vseh organov RKS - OZ Območni odbor RKS – OZ sprejme poslovnik o njihovem delu.
Območni odbor RKS - OZ je za svoje delo odgovoren Zboru članov RKS - OZ, Nadzornemu odboru ter za uresničevanje javnih pooblastil tudi Glavnemu odboru RKS.
27. člen
Območni odbor RKS - OZ šteje 13 članov. Območni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik in izvoljeni člani.
Območni odbor ima najmanj 4 seje letno.
Sejo Območnega odbora skliče predsednik RKS - OZ, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Izredna seja se skliče na pobudo Nadzornega odbora, sekretarja ali na zahtevo 1/3 članov Območnega odbora. Seje so lahko tudi korespondenčne.
Območni odbor RKS - OZ sprejema sklepe, če je na seji več kot polovica članov odbora. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina navzočih članov. Na seje se obvezno vabi sekretarja, lahko tudi predstavnika Centra za socialno delo ali druge zunanje strokovnjake, če bi to koristilo delu Območnega odbora oz. komisijam RKS - OZ, vendar brez pravice glasovanja.
28. člen
V primeru, da posameznemu članu Območnega odbora RKS - OZ iz kakršnega koli razloga preneha mandat, deluje organ v ožji sestavi do prve naslednje seje Zbor članov, razen če bi število vseh članov Območnega odbora RKS - OZ padlo pod polovico članov – tedaj je potrebno izvesti nadomestne volitve za manjkajoče člane.
29. člen
Upravni odbor RKS – OZ sestavlja pet članov, ki jih izvoli Območni odbor. Upravni odbor je izvršilni organi, ki je odgovoren Območnemu odboru in je izvoljen za štiri leta. Sestaja se po potrebi, najmanj štirikrat letno.
Naloge upravnega odbora določi Območni odbor.
Nadzorni odbor
30 člen
Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana, ki jih izvoli Zbor članov.
Nadzorni odbor spremlja in nadzoruje delo predsednika, podpredsednika, sekretarja, Območnega odbora, Upravnega odbora in komisij ter skrbi, da ti organi delujejo v skladu s Statutom, sklepi in smernicami Zbora članov in drugimi akti RKS - OZ.
Nadzoruje materialno finančno poslovanje RKS - OZ in skrbi, da deluje RKS - OZ na tem področju v skladu z zakoni, računovodskimi standardi in Statutom. V primeru ugotovljenih kršitev predlaga pristojnim organom ustrezne ukrepe.
O delu organov in o svojih ugotovitvah v zvezi s tem poroča Zboru članov. Za svoje delo je odgovoren Zboru članov RKS - OZ.
Nadzorni odbor je sestavljen iz ustrezno strokovno usposobljenih strokovnjakov, da lahko opravlja nadzor nad strokovnim in finančnim poslovanjem.
Člani Nadzornega odbora imajo pravico sodelovati na sejah vseh organov RKS - OZ, vendar brez pravice glasovanja.
Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe z večino članov Nadzornega odbora (dva).
Častno razsodišče
31. člen
Častno razsodišče ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli Zbor članov.
Častno razsodišče razsoja o disciplinskih prekrških, lahko pa tudi o spornih zadevah med člani, razen o sporih in kršitvah, ki izvirajo iz delovnih razmerij zaposlenih. Organi RKS - OZ lahko naložijo Častnemu razsodišču, da o posamezni sporni zadevi sprejme odločitev ali poda mnenje. Zoper odločitve Častnega razsodišča je možna pritožba na Zbor članov, katere odločitev je dokončna.
Disciplinske kršitve, o katerih odloča Častno razsodišče so:
neodgovorno in neracionalno ravnanje s premoženjem združenja;
zloraba funkcije v svojo korist;
namerno oviranje dela organov združenja;
širjenje netočnih informacij o združenju.
Za člane Častnega razsodišča se izvolijo člani RKS - OZ, ki imajo ustrezno znanje in ugled.
Častno razsodišče je odgovorno Zboru članov RKS - OZ.
Ukrepi, ki jih izreka Častno razsodišče
32. člen
Častno razsodišče na podlagi ugotovljenih kršitev članov izreče naslednje disciplinske ukrepe:
ustni opomin;
opomin pred izključitvijo;
izključitev;
povračilo povzročene škode;
razrešitev funkcije.
Način dela Častnega razsodišča
33. člen
Častno razsodišče sodi v senatu treh arbitrov, pri katerih mora biti izključena sorodstvena povezava z obravnavanim članom. Za vsakega se imenujejo tudi nadomestni člani.
Častno razsodišče sprejema odločitve na seji, ki je javna. Če pri odločanju ni mogoče uskladiti mnenj in stališč članov senata, odloči senat z večino glasov.
Predsednik razsodišča vodi seje senata in izdaja sklepe v zvezi z vodenjem postopka.
Zoper odločbo Častnega razsodišča je možna pritožba na Območni odbor in na Zbor članov RKS - OZ.
Pravnomočne odločbe in poravnave, sklenjene pred Častnim razsodiščem, so izvršljive.
34. člen
Za delo Častnega razsodišča se smiselno uporablja Pravilnik o delu Častnega razsodišča RKS.
Kandidiranje in razrešitev predsednika, podpredsednika in članov organov RKS - OZ
35. člen
Kandidate za predsednika, podpredsednika in člane organov RKS – OZ lahko predlaga vsak član RKS - OZ. Kandidacijski postopek vodi Kandidacijska komisija, ki jo imenuje Območni odbor RKS - OZ in ima najmanj tri člane, od katerih je en član Območnega odbora.
Vsi predlagatelji kandidatov morajo skupaj z obrazloženimi predlogi za kandidaturo Kandidacijski komisiji posredovati tudi pisno izjavo kandidata, s katero ta izjavi, da sprejema kandidaturo in bo v primeru izvolitve aktivno deloval v izvoljeni funkciji. Predlogi za kandidate se morajo Kandidacijski komisiji poslati v zaprtih kuvertah, na katerih je oznaka »Za Kandidacijsko komisijo – ne odpiraj«. Kandidacijska komisija odpre kuverte na seji.
36. člen
Razrešitev predsednika, podpredsednika ali članov organov RKS - OZ lahko na Zboru članov RKS - OZ predlaga vsak član Rdečega križa. Predlog za razrešitev mora biti pisno obrazložen. Razlogi za razrešitev člana Območnega in Nadzornega odbora ter Častnega razsodišča RKS - OZ so lahko predvsem:
neaktivnost pri delu organa,
delovanje, ki je v nasprotju s tem Statutom,
delovanje, ki materialno ali moralno škoduje RKS - OZ ,
prenehanje članstva v RK.
Predsednik
37. člen
Predsednik vodi RKS - OZ, skrbi za zakonitost in javnost delovanja organov RKS - OZ ter zastopa in predstavlja RKS - OZ v pravnem prometu. Predsednik predvsem:
sklicuje in vodi seje Območnega odbora RKS - OZ;
sklicuje seje Zbora članov RKS - OZ ;
Zboru članov predstavi poročilo o delovanju in stanju RKS - OZ;
koordinira delo organov RKS - OZ;
predstavlja RKS - OZ in ga zastopa v odnosu do RKS pred občinskimi organi in upravnimi enotami, sodišči ter drugimi lokalnimi organi in drugimi organizacijami;
izvršuje druge zadolžitve, ki mu jih naloži Zbor članov, Območni ali Nadzorni odbor RKS - OZ ali jih določa ta Statut.
Predsednika izvoli Zbor članov RKS - OZ za 4 leta po predhodnem mnenju glavnega odbora RKS in je lahko ponovno imenovan.
Zbor članov RKS - OZ lahko predsednika predčasno razreši zaradi razlogov, ki veljajo tudi za člane Območnega odbora RKS - OZ , poleg tega pa tudi, če obstajajo naslednji razlogi:
če ne deluje v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi akti, na katerih temelji delovanje organizacije Rdečega križa;
če Zbor članov ne sprejme letnega vsebinskega in finančnega poročila RKS - OZ;
če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči večjo materialno ali moralno škodo RKS - OZ ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti.
Predsednik lahko odstopi s pisno odstopno izjavo. V primeru odstopa mora predsednik dokončati tekoče posle ter pričeti s postopkom sklica volilnega Zbora članov. Pripraviti mora vsebinsko in finančno poročilo do dokončanja poslov, ki jih je opravil kot predsednik ter opraviti primopredajo.
Podpredsednik
38. člen
Podpredsednika RKS - OZ izvoli Zbor članov za 4 leta in je lahko ponovno imenovan. Podpredsednik pomaga predsedniku pri delu in ga nadomešča, kadar je predsednik odsoten, pri čemer ima enake pristojnosti kot predsednik.
Območni odbor RKS - OZ lahko podpredsednika predčasno razreši na enak način in iz enakih razlogov, kot to velja za predsednika.
Sekretar
39. člen
Za uresničevanje smernic in sklepov Zbor članov RKS - OZ ter Območnega in Nadzornega odbora je odgovoren sekretar - vodstveno izvršni delavec RKS - OZ.
Sekretar skrbi za zakonitost dela strokovne službe RKS - OZ. Organe RKS - OZ mora opozoriti na odločitve in ravnanja, ki so v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi.
Sekretar organizira in vodi delo strokovne službe RKS - OZ ter je odgovoren za njeno delo, predvsem pa:
odgovarja za pravilno in pravočasno izvedbo vseh potrebnih nalog za nemoteno delovanje RKS - OZ v skladu s sprejetimi dokumenti in sklepi;
pripravlja predloge letnih vsebinskih in finančnih poročil o delovanju RKS - OZ za Zbor članov RKS - OZ;
o svojem delu poroča predsedniku in Območnemu odboru RKS - OZ ;
izmed delavcev strokovne službe lahko imenuje svojega namestnika po predhodnem mnenju Območnega odbora RKS - OZ;
je prisoten na sejah Območnega odbora RKS - OZ in po potrebi na sejah Nadzornega odbora ter na Zboru članov RKS - OZ, vendar brez pravice glasovanja;
je skupaj s predsednikom ali podpredsednikom odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta RKS - OZ v skladu s tem Statutom in pooblastili, ki jih da Območni odbor in predsednik RKS - OZ;
sodeluje s sekretarji in strokovnimi službami drugih Območnih združenj, predsednikom in generalnim sekretarjem ter strokovno službo RKS;
predstavlja in zastopa RKS - OZ pri vseh zadevah povezanih z delovanjem strokovne službe RKS - OZ;
skrbi za pravilno in pravočasno izvedbo nalog strokovne službe v skladu z akti RKS - OZ in sklepi Zbora članov RKS - OZ, Območnega odbora in Nadzornega odbora RKS - OZ ;
skrbi za pripravo predloga letnega poročila RKS - OZ;
redno poroča o dejavnostih RKS - OZ Zboru članov RKS - OZ, Območnemu odboru in predsedniku RKS - OZ;
opravlja druge nalog po sklepu Zbora članov RKS - OZ, Območnega odbora in Nadzornega odbora ter naloge, ki mu jih poveri predsednik RKS - OZ;
opravlja druge nalog v skladu s tem Statutom, Statutom RKS in drugimi splošnimi akti RKS, izdanimi na njegovi podlagi.
Sekretarja imenuje na predlog Območnega odbora Zbor članov RKS - OZ za 4 leta po predhodnem mnenju glavnega odbora RKS in je lahko ponovno imenovan. Če ne gre za predlog ponovnega imenovanja sekretarja, ki je bil imenovan že v preteklem mandatu, mora Območni odbor izbrati kandidate na podlagi javnega razpisa.
Zbor članov lahko razreši sekretarja pred iztekom mandata iz enakih razlogov kot predsednika, pa tudi, če nastopi kateri od razlogov, ko delovno razmerje preneha po samem zakonu. Predlog za razrešitev lahko poda Območni ali Nadzorni odbor ali predsednik RKS - OZ.
ORGANIZIRANOST RKS - OZ
40. člen
Zaradi boljšega in učinkovitejšega dela RKS - OZ se ustanovijo Krajevne organizacije Rdečega križa kot metode dela RKS - OZ.
Krajevna organizacija Rdečega križa (v nadaljevanju KO RK), se ustanovi po teritorialnem principu, praviloma v skladu z organiziranostjo lokalne samouprave.
KO RK niso pravne osebe in delujejo v skladu s tem Statutom.
KO RK ustanovijo člani Rdečega križa, ki živijo v določenem naselju ali več naseljih. Pobudo za ustanovitev KO RK lahko poda tudi Območni odbor RKS - OZ.
41. člen
KO RK, ki ima veliko število članov, lahko za učinkovitejše delovanje organizira aktive, ki delujejo v podjetjih, zavodih ali drugih organizacijah in soseskah. Aktiv vodi član Rdečega križa, ki ga imenuje KO RK.
42. člen
KO RK se po predhodnem soglasju Območnega odbora RKS - OZ registrira pri RKS - OZ. Registracija zajema tudi osebne podatke članov KO RK, Območni odbor RKS - OZ mora prejete podatke sporočiti Glavnemu odboru RKS.
Za delovanje KO RK sprejme Območni odbor RKS - OZ poseben Pravilnik, ki ga sprejme tudi KO RK.
Namen in naloge KO RK
43. člen
KO RK pomaga pri uresničevanju humanitarnih ciljev: preprečevanje in lajšanje materialnih in drugih stisk ljudi, zaščita življenja in zdravja, podpora gibanju za zdravo življenje in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, posebno med spopadi in drugimi izrednimi stanji. Izvaja program, ki je usklajen s programom RKS - OZ.
Zbor KO RK ima naslednje pristojnosti in svoj namen uresničuje zlasti z opravljanjem naslednjih nalog:
sprejema program dela KO RK, ki je v skladu s programom RKS - OZ;
razpravlja in sprejema poročila organov (predsednika, tajnika, blagajnika in komisij KO RK);
obravnava program dela RKS - OZ in daje predloge in pripombe;
predlaga kandidate za organe in komisije RKS - OZ;
voli in razrešuje organe KO RK, predsednika, člane odbora KO RK in Nadzorni odbor;
voli zastopnika za Zbor članov RKS - OZ;
opravlja še druge aktivnosti za uresničevanje humanitarnih ciljev in programov dela_KO RK.
44. člen
KO RK vodi Krajevni odbor KO RK, ki šteje najmanj 5 članov (odvisno od velikosti KO RK). Odbor KO RK vodi predsednik. Ta je odgovoren za delo Zboru in predstavlja KO RK. Predsednik Krajevnega odbora KO RK je obenem tudi predsednik KO RK.
Odbor KO RK med svojimi člani izvoli še podpredsednika, tajnika, blagajnika in po potrebi še člane komisij.
Odbor KO RK sprejema sklepe na sejah, ki so sklepčne, če je prisotna več kot polovica članov, sklepi pa veljavni, če so sprejeti z večino glasov, prisotnih na seji.
Mandatna doba vseh članov odbora KO RK traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Volitve v odbor KO RK se izvajajo v istem letu kot na RKS - OZ.
Za izvajanje posameznih aktivnosti lahko deluje odbor v širši sestavi, ki ga poleg članov KO RK sestavljajo še prostovoljci, ki pokrivajo posamezne zaselke, ulice, vasi (poverjeniki RK). Za sklic seje širšega odbora je odgovoren predsednik KO RK.
45. člen
KO RK skrbi za izvajanje nalog, sprejetih na Zboru KO RK:
vodi tekočo evidenco članov;
pripravlja poročila in načrte dela za Zbor KO RK in RKS - OZ;
razpravlja o poročilu in programu RKS - OZ;
skrbi za materialno in finančno poslovanje in sredstva KO RK;
skrbi za redno pobiranje članarine;
skrbi za vključevanje mladih članov v KO RK;
sodeluje pri izvedbi programov mladih;
skrbi za obveščanje članov o delu in finančnem poslovanju;
predlaga program dela in finančni načrt KO RK;
izdela letno finančno poročilo KO RK;
oblikuje predloge za podelitev priznanj in pohval, ki jih podeljuje RKS, oziroma RKS - OZ_najzaslužnejšim članom na Zboru članov RKS - OZ;
ustanavlja postaje RK in skupine starih ljudi za samopomoč;
organizira srečanja starih ljudi in druge oblike in vsebine dela za starejše ter obiskuje ostarele in osamljene ljudi in jim po potrebi nudi pomoč;
sodeluje s krožki RK v osnovnih šolah in klubom mladih članov RK;
obvešča in predlaga socialno in zdravstveno ogrožene otroke za letovanje;
organizira in sodeluje pri izvedbi krvodajalskih akcij, pri razvoju krvodajalstva ter pridobivanju novih krvodajalcev;
sodeluje in izvaja posamezne naloge na področju zdravstvene in socialne preventive;
organizira humanitarne zbiralne akcije (ob naravnih ali drugih nesrečah) ob soglasju RKS - OZ;
sprejema, zbira in razdeljuje, ob soglasju RKS – OZ, humanitarno pomoč (denarno in materialno pomoč) socialno in zdravstveno ali drugače ogroženim posameznikom in družinam;
sodeluje pri vzdrževanju centralnega skladišča RKS - OZ;
organizira zdravstveno-preventivna predavanja in delavnice;
sodeluje z drugimi organizacijami na področju humanitarnega dela;
opravlja še druge aktivnosti za uresničevanje humanitarnih ciljev in programov dela, ki izhajajo iz tega Statuta in plana dela KO RK in RKS – OZ.
46. člen
KO RK v skladu s finančnim načrtom in odločitvami organov RKS - OZ razpolaga s finančnimi sredstvi. Finančno in materialno poslovanje KO RK je sestavni del finančno materialnega poslovanja RKS - OZ. Finančna sredstva so last KO RK in z njimi razpolaga v skladu s sprejetim finančnim načrtom. V ta namen RKS - OZ dvakrat letno pisno, po potrebi tudi med letom ustno, posreduje podatke KO RK o finančnem stanju KO RK. Za finančno in materialno poslovanje v KO RK je odgovoren predsednik in blagajnik KO RK.
Nadzor nad finančnim poslovanjem KO RK izvaja Nadzorni odbor KO RK in Nadzorni odbor RKS - OZ.
KO RK ima lahko svoj pečat, ki ga izda RKS - OZ in se uporablja za interno poslovanje.
Pečat je enak pečatu RKS – OZ; poleg napisa RKS - OZ je tudi ime KO RK.
MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE RKS – OZ
47. člen
Finančno in materialno poslovanje RKS - OZ se vodi na podlagi Pravilnika o finančno materialnem poslovanju, ki ga sprejeme Območni odbor. V pravilniku se določijo način in oblike zbiranja podatkov o finančno materialnem poslovanju. Pravilnik mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.
48. člen
Nepremičnine in premičnine večje vrednosti se lahko kupujejo ali odtujujejo tretjim osebam le po predhodni odobritvi Zbora članov RKS - OZ.
Premoženje RKS - OZ sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last RKS - OZ in so vpisane v evidenco popisa premoženja RKS - OZ.
49. člen
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik.
50. člen
Za opravljanje svojih nalog pridobiva RKS - OZ sredstva od:
članarine, ki jo določi glavni odbor RKS;
izvajanja pridobitne dejavnosti, ki jo izvaja v skladu s tem Statutom;
dela dohodkov, zbranih v tednu Rdečega križa, tednu solidarnosti ter drugih stalnih in občasnih akcijah;
ustanov, namenjenih humanitarnim organizacijam;
javnih sredstev Republike Slovenije in javnih sredstev občin;
dotacij in prostovoljnih prispevkov;
daril in volil;
iger na srečo;
donacij in sponzorskih sredstev;
drugih dohodkov.
RKS - OZ ima svoj transakcijski račun.
Nadzor nad razpolaganjem s sredstvi RKS - OZ izvaja Nadzorni odbor.
51. člen
RKS - OZ opravlja kot pridobitno dejavnost:
P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje (tečaje in izpite iz prve pomoči ter strokovna predavanja s področij svoje dejavnosti za zunanje naročnike);
J 58.110 Izdajanje knjig;
J 58.190 Drugo založništvo (založniško dejavnost s področja svojega delovanja);
L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin (oddaja v najem lastnih nepremičnin ter drugih sredstev, ki jih RKS - OZ trenutno ne uporablja ali ne uporablja v celoti);
I 55.201 Počitniški domovi in letovišča;
I 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati;
79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti (prodaja vstopnic za kulturne, športne in zabavne prireditve).
RKS - OZ opravlja pridobitno dejavnost kot dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti RKS - OZ v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev RKS - OZ za opravljanje nepridobitne dejavnosti RKS - OZ. Sredstva, pridobljena z opravljanjem pridobitne dejavnosti, RKS - OZ uporabi za svoje delovanje in razvoj materialne osnove nepridobitne dejavnosti RKS - OZ za doseganje namena in ciljev v skladu s tem Statutom.
Območni odbor RKS - OZ daje smernice za izvajanje pridobitne dejavnosti RKS - OZ in je pristojen za nadzor nad njenim izvajanjem.
RKS - OZ razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah odobrenega finančnega načrta in zaključnega računa. Če se ustvari presežek dohodkov, se le ta uporabi za izvajanje osnovne humanitarne dejavnosti.
RKS - OZ, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.
52. člen
Postopek razpolaganja s stvarnim premoženjem RKS - OZ se lahko izvede le, če je to premoženje vključeno v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem RKS – OZ, oziroma v letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem RKS - OZ.
Odplačni način pridobitve lastninske pravice na stvarnem premoženju v breme sredstev RKS - OZ je mogoč samo na podlagi sprejetega letnega načrta pridobivanja nepremičnega, oziroma premičnega premoženja.
Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem RKS - OZ in letni načrt pridobivanja premičnega premoženja sprejme Območni odbor na predlog predsednika RKS - OZ.
Območni odbor RKS - OZ predlaga natančnejše pogoje in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem RKS - OZ (sprejetje aktov, postopkov razpolaganja in upravljanja, vodenja evidenc, …). Akt sprejme Zbor članov RKS - OZ .
JAVNOST DELA
53. člen
Delovanje RKS - OZ in njegovih organov temelji na načelu javnosti.
Za zagotavljanje javnosti dela RKS - OZ sta odgovorna predsednik in sekretar RKS - OZ, ki sta pooblaščena za dajanje informacij o dejavnosti RKS - OZ.
Javnost dela se zagotavlja tako, da se predstavnike sredstev javnega obveščanja vabi na seje, se jim pošilja gradiva in druge informacije o delu, skliče se novinarske konference in daje sporočila za javnost.
Javnost delovanja za članstvo se zagotavlja tako, da se člane vabi na seje organov in Zbor članov. Obvešča se jih z internim in javnim načinom obveščanja.
VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV
54. člen
Vsi osebni podatki članov RKS - OZ se hranijo in obravnavajo v skladu z Pravilnikom o zbiranju in varstvu osebnih podatkov, ki ga pripravi RKS.
PRENEHANJE RKS – OZ
55. člen
RKS - OZ preneha obstajati:
1. po sklepu Zbora članov RKS - OZ;
2. po samem zakonu;
3. zaradi spojitve z drugim združenjem
4. zaradi pripojitve k drugemu združenju.
RKS - OZ sprejme sklep o prenehanju. Za tak sklep mora glasovati najmanj dve tretjini na Zboru članov navzočih zastopnikov KO RK. Na Zboru članov mora biti prisotna vsaj polovica vseh delegatov.
Po samem zakonu RKS - OZ preneha, če dejansko preneha obstojati, oziroma, če s svojim delovanjem kaže na protipravno rušenje ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujanje k narodni, rasni in verski ali drugi neenakopravnosti ter na razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti, če RKS - OZ spodbuja k nasilju in vojni.
Ob prenehanju delovanja RKS – OZ, oziroma v primeru pripojitve, preide njegovo premoženje na tisto združenje, kateremu se pripoji. Ob popolnem prenehanju pa se proračunska sredstva vrnejo v proračun, njihovo preostalo premoženje pa se s sklepom Zbora članov RKS - OZ prenese na društvo, ki je po dejavnosti in ciljih utemeljeno na univerzalnih načelih humanitarnega prava, podobno RKS - OZ ter je ustanovljeno na podlagi zakona.
Dopolnitev: V primeru prenehanja RKS se proračunska sredstva vrnejo v proračun, neporabljena javna sredstva, ki jih je RKS pridobil na podlagi statusa humanitarne organizacije, pa se v ustreznih deležih prenesejo na financerje, ki so jih RKS dodelili, preostalo premoženje pa se s sklepom zbora članov RKS prenese na društvo, ki je po dejavnosti in ciljih utemeljeno na univerzalnih načelih humanitarnega prava podobno kot RKS ter je ustanovljeno na podlagi zakona.
STROKOVNA SLUŽBA RKS – OZ
56. člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, finančno-materialnih, tehnično-administrativnih zadev in drugih nalog za izvajanje programa in delovanja RKS - OZ se organizira strokovna služba. Organizacijo in sistemizacijo le-te določi Območni odbor RKS - OZ v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnih razmerij.
Strokovno službo vodi in jo zastopa sekretar RKS - OZ.
Sredstva za delo strokovne službe se zagotavlja iz sredstev RKS - OZ v okviru finančnega načrta.
Delavci v strokovni službi so lahko redno zaposleni ali pogodbeni (honorarni) sodelavci.
Glede delovnih razmer se upošteva veljavna delovno-pravna zakonodaja in ustrezna področna kolektivna pogodba.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
S sprejemom tega Statuta preneha veljati Statut OZ RK Slovenska Bistrica, ki je bil sprejet na seji skupščine OZ RK Slovenska Bistrica, dne 06. 05. 2008.
Statut stopi v veljavo, ko je sprejet na Zboru članov RKS - OZ Slovenska Bistrica in ko ga overi pristojni organ.
Z dnem sprejetja Statuta prenehajo veljati določbe splošnih aktov, ki so v nasprotju s tem Statutom. Vse akte mora RKS - OZ uskladiti v enem letu po sprejetju tega Statuta.
Spremembe in dopolnitve Statuta se sprejemajo na enak način, kot je bil sprejet ta Statut.
Predsednik RKS – OZ Slovenska Bistrica
Janko Predan, dr. med.
